Predgovor

Lov na jelena je skupna dejavnost Društva za domače raziskave (v nadaljevanju DDR) in britanskega teoretika, raziskovalca in kulturologa Alexeija Monroeja. V Sloveniji je Monroe znan predvsem kot preučevalec NSK in pisec odmevne knjige o skupini Laibach. Trenutno sta mu prednostni raziskava in pisanje knjige z delovnim naslovom Kulturna zgodovina jelena. Januarja 2006 je temo prvič javno predstavil na simpoziju v amsterdamskem muzeju Stedelijk na predavanju z naslovom The Myth of the Slovene Stag.

A. Monroe in DDR sta avgusta istega leta na nekem predavanju o postmodernizmu v Londonu odkrila skupno točko svojih raziskovalnih dejavnosti. Začrtali smo primerjalno delo, ki smo ga opravljali na dveh lokacijah: A. Monroe v Veliki Britaniji, člani DDR-ja pa v Sloveniji. Začetno gonilo raziskave je bilo: Project is hunted not curated.

Raziskovalec je tako prevzel vlogo lovca na simbolnega jelena, DDR pa se je vživel v vlogo lokalnega agenta za slovenski simbolni revir. Prežali smo na morebitne naključne pojave simbolnega jelena in za njim tudi namensko oprezali s pomočjo interneta, znanstvenih publikacij in strokovnih ekskurzij. Zaradi dislociranosti smo gradivo zbirali in objavljali na delovnem spletišču, analize pa opravljali na delovnih srečanjih v Ljubljani, Trbovljah, Rogaški Slatini, Kočevju, Vitanjah in Berlinu. V želji, da bi svoj plen čim bolje spoznali, smo se lotili tudi realne živali. Pomoč smo poiskali pri rejcih jelenov, lovcih in znanstvenikih, kot je dr. Klemen Jerina, ki je za svojo doktorsko disertacijo izbral prav študijo obravnavane živali (pdf).

Pri lovu na simbolno žival smo si zadali dve poglavitni nalogi: dobaviti vsebino (zbir in izbor pojavnosti simbolnega jelena) in reflektirati proces dela ter razviti primeren in konceptualno utemeljen jezik prostorske postavitve. Kabinet DDR je odmaknjen eksperimentalni razstavni prostor, zato bi se za javno predstavitev izsledkov naše raziskave lahko zlahka spremenil v lovsko sobo, mesto fascinantnih trofej.

Izogibanje spektakularnemu učinku pa je zahtevalo razvoj posebne metodologije prepleta znanstvenega in umetnostnega diskurza. Z metodo indukcije smo skušali naše delo konceptualno posplošiti v lov na katero koli simbolno žival, pri tem pa smo zaznali marsikatero splošno zmoto percepcije površne obravnave. Poglobljeno razmišljanje (kolikor daleč pač lahko sežemo) je rezultiralo v vizualnem prikazu našega lova, ki ga predstavljamo v Kabinetu in v tej knjigi. Celoten proces zajema tudi poseben besednjak, ki se je razvil med delom in označeval ter vplival na posamezne faze raziskave. Ob poskusu objektivizacije smo prišli do zaključka, da je prevzemanje kakršne koli vloge (lovca, agenta ipd.) le konceptualna opora, ki lahko pomaga na začetku procesa, kasneje pa ga ovira. "Vloga" nas vrača iz splošnega v posamično. Zato se tudi poraja vprašanje, ali je sploh moč razviti aparat za zajem simbolnega. Ob vprašanju se ponuja tudi odgovor.

Načrt poteka raziskave, naši izsledki, besednjak in nekaj izbranih podob so predstavljeni v knjižici. V izogibanju očitnega smo želeli oblikovati tudi predstavitev pojavnosti simbolnega jelena. Izdelali smo dva filma. Prvi skuša s hitrostjo menjavanja podob preprečiti "zadetke" in gledalcu nalaga več bremena, kot ga ta lahko prenese (overload). Drugi film je posnetek priprave lovske trofeje, fragment prehoda iz dejanskega lovskega plena v eksponat. Predstavljamo vam torej razmišljanja, proces, načrt in podobe lova na simbolnega jelena. Upleniti ga utegne Alexei Monroe s knjigo Kulturna zgodovina jelena.

Društvo za domače raziskave

Unless otherwise stated, the content of this page is licensed under Creative Commons Attribution-Share Alike 2.5 License.